Princip obratovanja gorivnih celic je poznan že dolgo. Fizik William Robert Grove je že leta 1840 skonstruiral prvo gorivno celico in tako postavil temelje za bodočo, poceni proizvodnjo električne energije. Takrat še ni bilo mogoče rešiti problemov z materiali, tako da se na samo idejo ni polagalo veliko pozornosti. Bila je v senci razvoja parnega stroja, motorja z notranjim izgorevanjem in raznih turbin ter generatorjev. Za takratne razmere ni bilo potrebe po gorivnih celicah. Alternativ je bilo dovolj.

V 50-ih letih 20. stoletja so predvsem Rusi in Američani zopet začeli raziskovati ta princip in intenzivno delali na njegovi realizaciji v želji po varni in enostavni proizvodnji električne energije v njihovih vesoljskih plovilih. To je privedlo do odločilnega razvoja materiala. Toda stroški takih sistemov so bili pretirano visoki. Do uporabe je razen v vesoljski tehniki prišlo na podroćjih raziskav in obrambne tehnike, kot je na primer neslišen pogon podmornic.

Konec 80-ih let, predvsem pa v zadnjih desetih letih, smo priče prave evforije, ki vlada okrog gorivnih celic. Širom sveta so se raziskovalni instituti in industrija intenzivno posvetili tej temi in investirali neizmerno količino sredtev v razvoj sistemov gorilnih celic. Ob avtomobilski industriji so se začele tudi raziskave v industriji ogrevanja. In na koncu je Vaillant začel sanje o ogrevanju na gorivne celice spreminjati v realnost.