Geotermalni kolektorji
Podobno kot geotermalne sonde so tudi geotermalni kolektorji (GHC) toplotni izmenjevalniki, ki izkoriščajo toplotno energijo zemlje. Geotermalni kolektorji so v povprečju nameščeni 30 cm pod mejo zmrzovanja. Zaradi načina polaganja cevi, ki je podoben talnemu ogrevanju z vijugasto obliko, geotermalni kolektorji zavzemajo veliko površino zemljišča, na kateri kasneje ni mogoče graditi. Površina namestitve je približno dvakrat večja od površine, ki jo je treba ogrevati.
Toplota iz tal segreje slanico – mešanico vode in protizamrzovalnega sredstva –, ki kroži v geotermalnih kolektorskih ceveh. Svojo toploto prenese preko uparjalnika na hladilno sredstvo, ki se upari. Nato geotermalna toplotna črpalka stisne paro in ji tako poveča temperaturo. Ta toplota se nato preko kondenzatorja prenese v ogrevalni sistem.
Ker izkop ni zelo globok, dovoljenja običajno niso potrebna. Geotermalni kolektorji toplote so cenejši od geotermalnih sond zaradi manj zapletenih gradbenih del, vendar zaradi možnih temperaturnih nihanj ne dosegajo njihove učinkovitosti. Ker so del toplotne črpalke zemlja-voda, jih delno lahko subvencionira država.
